Miti o disleksiji
Disleksija je učna motnja z različnimi simptomi, ki vpliva na jezikovne spretnosti. Ljudje z disleksijo imajo lahko težave z govorom, črkovanjem, pisanjem in predvsem z branjem.
Znaki disleksije so zelo raznoliki, med drugim vključujejo slabo razumevanje prebranega, težave pri učenju črk in njihovih glasov ter težave s črkovanjem. Pogosto mislijo, da dislektiki berejo in vidijo črke obrnjeno, a težava je precej širša.
Žal je to le eden izmed številnih mitov o disleksiji. V tem članku bomo razložili nekaj najpogostejših zmot o tej motnji.
Miti o disleksiji, ki jim ne smete nasedati
Tako kot pri drugih učnih motnjah tudi o disleksiji kroži veliko mitov. Stanje je mogoče dobro obvladovati in številni ljudje z disleksijo so zelo uspešni. Otroci z disleksijo radi učijo, če dobijo ustrezno strokovno pomoč. Kljub temu pa nekateri miti o disleksiji še vedno vztrajajo.
Najpogostejši miti o disleksiji so:
Mit #1 – Pametni ljudje nimajo disleksije
Med inteligenco in disleksijo ni povezave. Mnogi zelo uspešni ljudje so dislektiki, na primer Richard Bronson (Virgin Group), Cher, Anderson Cooper in Robin Williams. Disleksijo je imel tudi Albert Einstein, dobitnik Nobelove nagrade.
Mit #2 – Dislektiki berejo in pišejo nazaj
Ljudje z disleksijo berejo enako kot tisti brez nje. Ne gre za težavo z vidom, čeprav lahko občasno zamenjajo ali obrnejo črke. Tudi otroci brez disleksije v drugem razredu pogosto mešajo ali obračajo črke.
Mit #3 – Če imaš disleksijo, ne moreš brati
To preprosto ne drži. Ljudje z disleksijo imajo sicer težave z branjem in so lahko pod povprečjem, vendar to ne pomeni, da ne znajo brati. Veliko dislektikov postane zelo dobri bralci kljub začetnim težavam.
Mit #4 – Disleksija je redka
To ne drži. Nekatere raziskave kažejo, da ima od 5 do 10 % ljudi v ZDA neko obliko disleksije, od blage do hude. Disleksija je najpogostejši vzrok za težave z branjem pri osnovnošolcih, mnoge težave pa so posledica nediagnosticirane disleksije.
Mit #5 – Dislektiki naj se bolj potrudijo
Disleksije in težav pri branju pri otrocih ni mogoče odpraviti zgolj z več truda. Disleksija nima nobene zveze z lenobo, čeprav žal marsikateri učitelj še vedno tako misli. Če otrokom rečejo, naj se samo bolj potrudijo, lahko to močno zamaje njihovo samozavest. Potrebujejo prilagojene metode učenja branja, saj njihovi možgani delujejo drugače in potrebujejo poseben pristop.
Mit #6 – Disleksije ni mogoče diagnosticirati
Diagnoza je lahko zahtevna, vendar ni nemogoča. Pravilno diagnozo lahko postavijo strokovnjaki za fonološko procesiranje. Diagnozo običajno postavijo na podlagi več različnih simptomov. Disleksija je učna motnja, zato diagnoza ni preprosta, nikakor pa ni nemogoča.
Speechify kot pomoč pri branju za dislektike
Speechify je orodje za pretvorbo besedila v govor, ki pomaga disleksičnim otrokom, srednješolcem in odraslim. Tehnologija besedilo-v-govor pomaga dislektikom pri prepoznavanju besed, saj besedilo hkrati berete in poslušate. Speechify je lahko zelo učinkovita podpora otrokom in odraslim s težavami pri branju.
Deluje na iOS, Android, Mac in kot razširitev za Google Chrome. Pri Speechify lahko spremenite tudi glas pripovedovalca in včasih celo uporabite glas znane osebe.
Preizkusite Speechify še danes.
Pogosta vprašanja
Kaj je disleksična paradoxa?
Disleksična paradoxa označuje čas med postavitvijo diagnoze disleksije in začetkom pomoči pri učnih težavah. Raziskave kažejo, da je najbolje začeti najkasneje v drugem razredu.
Ali imajo dislektiki višji IQ?
Nekatere raziskave kažejo, da ima večina dislektikov povprečen do nadpovprečen IQ. Disleksija ni znak ne višje ne nižje inteligence.
Kakšne so prednosti disleksije?
Mnogi dislektiki izstopajo po izvirnem razmišljanju in so zelo dobri v kritičnem mišljenju.
Katere vrste disleksije poznamo?
Najpogostejše vrste disleksije so dvojni primanjkljaj, primanjkljaj hitrosti poimenovanja, fonološka in površinska disleksija.
Kako diagnosticiramo disleksijo?
Diagnoza obsega oceno branja, pisanja in preizkuse hitrosti procesiranja zvočnih ter vidnih informacij. Zelo koristni so tudi testi fonemske zavednosti.
Ali imajo dislektiki boljši spomin?
Raziskave so pokazale, da imajo nekateri dislektiki zelo dober dolgoročni spomin, kljub slabšemu razumevanju prebranega in drugim učnim težavam.
Kakšna je razlika med disleksijo in diskalkulijo?
Disleksija otežuje tekoče branje in razumevanje besedil. Diskalkulija pa povzroča težave z razumevanjem matematike. Obe sta učni motnji, diskalkulija pa je pogostejša pri otrocih z ADHD.
Kaj je teorija uma?
Teorija uma proučuje, kako ljudje razumejo misli drugih in to uporabijo za predvidevanje njihovih odzivov. Nekatere raziskave so se osredotočile na kognitivni vidik dislektikov in na njihov način procesiranja informacij.
Kakšna je povezava med disleksijo in inteligenco?
Mednarodna zveza za disleksijo poudarja, da med disleksijo in inteligenco ni neposredne povezave. Nekatere raziskave pa kažejo, da imajo dislektiki boljši spomin in napredno razmišljanje. Večina dislektikov ima povprečno ali nadpovprečno inteligenco.

